Obravnava vrednostnih bonov je v skladu z določbami ZDDV-1 različna glede na vrsto vrednostnega bona. V zvezi z davčnim potrjevanjem računov je treba upoštevati, da so predmet računi za dobavo blaga ali storitev. Predmet obdavčitve z DDV so v skladu s prvo in tretjo točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije. V skladu s 33. členom ZDDV-1 obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila.
Če davčni zavezanec izda račun za darilni bon na določeno vrednost, pri tem pa ni določeno oziroma ni znano, za nakup katerega blaga ali storitve bo darilni bon porabljen, se takšna transakcija obravnava kot menjava enega plačilnega sredstva za drugega. V takem primeru se račun za nakup “večnamenskega” bona ne šteje za račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev po DDV zakonodaji, zato tak račun tudi ni predmet davčnega potrjevanja računov. V takem primeru nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV šele takrat, ko izdajatelj darilnega bona opravi dobavo blaga ali storitve (imetnik darilnega bona plača blago ali storitve, ki jih izbere iz izdajateljeve ponudbe). Davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga ali storitve, plačano z “večnamenskim” bonom, mora za opravljeno dobavo izdati račun v skladu z 81. členom ZDDV-1, tak račun je predmet davčnega potrjevanja računov.
Kadar se izda darilni bon, ki je namenjen nakupu določenega blaga ali storitve, pa je po DDV zakonodaji treba ob prejemu plačila za bon obračunati DDV. V tem primeru se šteje, da je kupec bona opravil plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve in nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila. Če plačilo pred dobavo izvrši davčni zavezanec, mora izdajatelj darilnega bona v tem primeru tudi izdati račun za predplačilo, ki je predmet davčnega potrjevanja računov. V zvezi s tem je treba upoštevati, da davčnemu zavezancu ni treba izdati računa za predplačilo, če je v skladu s prvim odstavkom 144. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 do roka za predložitev obračuna za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev.
Ob dobavi blaga oziroma storitev pa mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačila (po računu za predplačilo). Tako izstavljen račun za opravljeno dobavo je predmet davčnega potrjevanja računov.
Vir: Furs